V spomladanskem obdobju lahko na spletu opazimo kar lepo število posnetkov srečanja z medvedom. Medved se človeku povečini pravočasno izogne, a pes - še posebej, če ni na povodcu - ga lahko zvabi v neposredno bližino.
V prejšnjem članku Pasje srečanje z medvedom (1. del) smo povzeli nekatere izjemno zanimive značilnosti medvedov. Imajo zelo dober sluh, zato moramo imeti res (ne)srečo, da ga ob govorjenju srečamo. To se običajno zgodi, če veter piha stran od njega ali naletimo na medvedko, ki ima mladiče ločene od sebe. Kljub temu je možnost srečanja z medvedom znatna, saj v Sloveniji biva okoli tisoč osebkov, zime pa so vedno bolj mile. Medved kot sesalec hibernira - nasprotno od prepričanja se ponavadi ne nahaja globoko v jami, temveč drema pod kako skalo ali zaklonom iz vej. Med zimskim spanjem se posti, razvit pa ima poseben način vezave toksinov na mišice in kasnejšega sproščanja preko sokrvice. A logika nam govori, da si mora tudi takrat priskrbeti določen delež tekočine :)
Povečini se giblje ponoči, zato je večja možnost presenečenja ravno zadnji sprehod s psom. Rjavi medved meri med 1.6 in 2.5 metra, tehta do 300 kilogramov in je z ogromno glavo, špičastim gobcem in majhnimi očmi podoba, ki nas ne bo pustila ravnodušne. Čeprav bo verjetno iskal svojo hrano (od gob do malih glodalcev) in nas nima namena pojesti, medvedke po zimi pridejo na plano s svojim potomstvom in do njih so izredno zaščitniške. Podobno je do gospodarja zaščitniški pes - ta se bo v še tako veliko zver zagnal, a kmalu tudi ugotovil, da nima možnosti. S tem, ko se vrne k lastniku, pripelje tudi medveda in v nevarnosti se znajdeta oba.
V prejšnjem članku Pasje srečanje z medvedom (1. del) smo povzeli nekatere izjemno zanimive značilnosti medvedov. Imajo zelo dober sluh, zato moramo imeti res (ne)srečo, da ga ob govorjenju srečamo. To se običajno zgodi, če veter piha stran od njega ali naletimo na medvedko, ki ima mladiče ločene od sebe. Kljub temu je možnost srečanja z medvedom znatna, saj v Sloveniji biva okoli tisoč osebkov, zime pa so vedno bolj mile. Medved kot sesalec hibernira - nasprotno od prepričanja se ponavadi ne nahaja globoko v jami, temveč drema pod kako skalo ali zaklonom iz vej. Med zimskim spanjem se posti, razvit pa ima poseben način vezave toksinov na mišice in kasnejšega sproščanja preko sokrvice. A logika nam govori, da si mora tudi takrat priskrbeti določen delež tekočine :)
Povečini se giblje ponoči, zato je večja možnost presenečenja ravno zadnji sprehod s psom. Rjavi medved meri med 1.6 in 2.5 metra, tehta do 300 kilogramov in je z ogromno glavo, špičastim gobcem in majhnimi očmi podoba, ki nas ne bo pustila ravnodušne. Čeprav bo verjetno iskal svojo hrano (od gob do malih glodalcev) in nas nima namena pojesti, medvedke po zimi pridejo na plano s svojim potomstvom in do njih so izredno zaščitniške. Podobno je do gospodarja zaščitniški pes - ta se bo v še tako veliko zver zagnal, a kmalu tudi ugotovil, da nima možnosti. S tem, ko se vrne k lastniku, pripelje tudi medveda in v nevarnosti se znajdeta oba.
Slika 1: Ni neredko, da bo medved simuliral napad, a se ustavil tik pred nami. V tem primeru nas reši mirna kri, v kolikor ni preblizu, pa je učinkovit tudi sprej proti medvedom (vir fotografije: Missoulian, 2024).
Pristojno ministrstvo je za čas, ko medvedi zapuščajo brloge, izdalo brošuro, mi pa bomo iz različnih ekspertnih mnenj povzeli ključne sestavine vedenja, da zmanjšamo možnost agresivnega odziva medveda:
1. Pes mora biti vedno na vrvici. To je najpomembnejše priporočilo, še posebej od maja do junija, še bolje pa skozi celo pomlad (tudi ob jasah in makadamskih pešpoteh ob gozdu). Srečanje psa in medveda ostaja najbolj konfliktna situacija, tudi ko medved sicer ne bi ukrepal.
2. Spomladi se izogibamo habitatu rjavega medveda: Kočevje, Notranjsko, Visoki kras, Primorska z Nanosem, Vremščico in Slavnikom), Dolenjska, Krimsko-Mokrška planota…
3. S psom ali brez bodimo glasni - pogovarjajmo se (ali si prepevajmo). Lahko tudi žvižgamo ali s palico udarjamo ob debla.
4. Ob srečanju na daleč se počasi oddaljimo v smer, iz katere smo prišli. Če nas še ni opazil, pa lomasti v našo smer, z mirnim glasom nakažimo na našo prisotnost. Medved se bo praviloma umaknil.
"Nasprotno od pričakovanj pa je nedavno ravnal medved v bližini Gardskega jezera. K jezeru je verjetno prilomastil iz Trentina, prestrašenega pohodnika pa je zasledoval kar 15 minut, pri čemer se mu je približal celo na 2 metra. Primer nakazuje na izjemo in hkrati potrjuje, da so medvedi radovedna bitja s črnim smislom za humor".
5. Srečanje z medvedom - najtežje in najpomembnejše, ohranimo mirno kri. Ta izključuje agresivne kretnje, mahanje in krike. Medveda v neposredni bližini ne bomo prestrašili, saj brani sebe. Umaknimo se mu ritensko, nikoli mu ne obrnimo hrbta. Ne strmimo mu v oči, umaknimo pa se mu s stegnjenimi rokami, s katerimi ne krilimo. Umik naj bo v smeri, ki tudi medvedu ne zapira odhoda.
6. Medved se večkrat, kot bi želeli prebrati, zapodi v nas. Za vsako ceno moramo obstati na miru. Gre za t.i. navidezni napad, s čimer bo medved pokazal svojo prevlado, ne bo pa se nas dotaknil. Seveda je lažje pisati, kot (ne) ukrepati, saj je 300 kg zver v napadu verjetno videti huje, kot smo si predstavljali. Nikoli ne tecimo, saj se s tem označimo za plen - medved presega hitrost kolesa in ima neverjetne pospeške. V mlajšem življenjskem obdobju je tudi spreten plezalec.
6. b Razlike med rjavimi in črnimi medvedi oblikujejo tudi taktike v redkih primerih, ko nas medved “pošlata”. Pri rjavem medvedu lahko odvržemo ruzak ter simuliramo, da smo mrtvi. Ulezimo se na trebuh, z rokami zavarujmo vrat, noge pa razširimo, da nas medved težje prekucne. Le če napad ne preneha, se branimo - uporabimo kamenje, čevlje, trde predmete in ciljamo medveda v predel glave, gobca in oči. Opozarjamo, da gre za izjemo, pri čemer bolj pomaga izogibanje po prejšnjih točkah ali sprej proti medvedom.
7. Če smo pogosto v gozdu, si priskrbimo sprej (solzivec) proti medvedom. Ta mora biti specializiran zanj, saj običajni solzivci zaradi kratkega dosega ne opravijo svoje vloge. Sprej proti medvedom običajno vsebuje barvano spojino ekstrakta pekočih paprik (kapsaicin), je učinkovit do 10 metrov in bolj kot ne za kratko, enkratno uporabo. Zaveso pekočega dima ustvarimo od leve proti desni ali obratno, a vedno od spodaj navzgor.
7.b Sprej se je izkazal kot edino učinkovito obrambno sredstvo in upam, da med vami ni junaka, ki bi v gozd nosil strelno orožje. Večina tega ne prebije medvedovega oklepa iz dlake, mišic, maščobe in kosti, s čimer bi medveda le požgečkali in motivirali za boj, ob čimer bi izgubili življenje. Medved se v vas zažene s 50 km/h in po vsej verjetnosti bi ga zgrešili - raziskave so pokazale, da je polovica vseh, ki so se branile s strelnim orožjem, potegnila kratko (prav tam).
8. Ob medvedih ne imejmo človeške logike - ne raziskujmo njegovih znanih brlogov, ne oprezajmo za njimi in mu ob srečanju ne ponujajmo hrane. Mladičem se z nobenim razlogom ne približujmo, saj nam bodo iz radovednosti sledili. V primeru srečanja ga tudi ne obmetavajmo s kamenjem - medved se bo že umaknil, a hkrati zagotovo postal agresiven, nam pa bo kamenja enkrat zmanjkalo.
Slika 2: Igriv rjavi medved izza objektiva Marka Masterla.
9. Zmotno je mišljenje, da je medved na dveh nogah znak dominance ali agresivnosti. To je pogosta drža, s katero medved le pregleduje okolico - tudi tu pomaga miren glas, da spozna, da smo ljudje.
10. Preventivno vedenje: Če zavohamo mrhovino, se čim prej oddaljimo s področja. V okolici domov ne mečimo organskih odpadkov ter ne postavljajmo nezavarovanih čebelnjakov. Prav taka dejanja kličejo medveda k človeku ter povečujejo incidenco konfliktov z njim in rejnimi živalmi. Le-te imejmo pod električno ograjo - v Sloveniji obstajajo programi sofinanciranja njihove izgradnje.
10. Preventivno vedenje: Če zavohamo mrhovino, se čim prej oddaljimo s področja. V okolici domov ne mečimo organskih odpadkov ter ne postavljajmo nezavarovanih čebelnjakov. Prav taka dejanja kličejo medveda k človeku ter povečujejo incidenco konfliktov z njim in rejnimi živalmi. Le-te imejmo pod električno ograjo - v Sloveniji obstajajo programi sofinanciranja njihove izgradnje.
Kot smo spoznali, se medvedu najlažje izognemo z zdravo pametjo. Izpostavili bi tri glavne strategije z eno dodatno, če se vendarle zgodi: izogibajmo se področjem z veliko gostoto medveda v pomladnih in prvih poletnih mesecih, oddajajmo hrup, psa sprehajajmo na povodcu, če pa se zgodi napad, imejmo pri sebi specializiran sprej proti medvedom. Tako bo naše bivanje s tem gozdnim velikanom prijetno, njemu pa bomo omogočili preživetje še na mnoge generacije.
Za naše zveste bralce smo pripravili tudi promo kodo za 15 odstotni popust na celoten nakup nad 15 evrov, ki velja do konca junija 2024 🐻: medo15.
Za naše zveste bralce smo pripravili tudi promo kodo za 15 odstotni popust na celoten nakup nad 15 evrov, ki velja do konca junija 2024 🐻: medo15.
Avtor članka: Gregor Konstantinović